KDAJ JE PRAVI TRENUTEK?
Naj začnem z mojo osebno zgodbo. O tem, kako sem končno začela poslušati nasvete, ki jih sicer sama delim svojim strankam. Ampak kot vsi vemo, je najtežje opaziti napake pri sebi, pri drugih nimamo takih težav 😀
V trenutku, ko to pišem, je minilo točno 7 mesecev odkar sem rodila. Moj plan je bil, da bom 3 mesece po porodu že v formi, kot sem jo imela prej. Ali vsaj v formi, kot sem jo imela do zadnjega meseca nosečnosti, ko sem bila še precej aktivna. Da bom hodila v hribe, na gorsko kolo, redno telovadila.. No, realnost je drugačna. Po 7 mesecih imam še vedno nekaj kilogramov več kot pred nosečnostjo, ampak bolj pomembno, čutim, da nisem niti približno v taki fizični pripravljenosti, kot bi želela.
Če si taka oseba kot jaz, da če se nečesa lotiš, greš samo »all in«, ali pa raje sploh ne začneš, potem bo ta zapis zate.
Življenje z dojenčkom je nepredvidljivo, nikoli ne veš koliko ur boš spala, ne moreš planirati točno določenega časa za neko opravilo ali aktivnost. Tudi, ko najdeš čas, nikoli ne veš, kdaj te bo dojenček potreboval (sploh če dojiš) in boš morala aktivnost prekiniti. Večinoma je to ravno takrat, ko »not padeš« 😀
Čeprav je najina Iza res nezahteven otrok (🙏), je kljub temu težko vzpostaviti neko rutino vadbe oziroma aktivnosti. Ker sem vedela, da ni možno, da grem vsak dan na kolo ali vsak dan telovadim ob določeni uri, sem s tem odlašala in odlašala.. Ker nima smisla, če ne morem »zares« začeti. Če ni tako kot sem si zamislila. In tako pravi dan za začetek sprememb kar ni in ni prišel..
Če čakaš na popoln trenutek, ko se vse poklopi, ta ne bo prišel..
Če tudi ti čakaš na “popoln” dan, da začneš spreminjati svoje prehranjevalne navade ali se več gibati, nisi edina/i. Dan, ko se vse poravna. Ko smo spočiti, imamo dober dan v službi, vreme je popolno, smo povsem motivirani. Toda resnica je, da ta popoln dan morda nikoli ne bo prišel. Življenje bo vedno pestro in nepredvidljivo, vedno bodo novi izzivi. Sploh pa bodo vedno dnevi ali tedni brez motivacije. Zato je najboljši dan za začetek spreminjanja prehranskih navad ali telesne aktivnosti na bolje danes, tudi če gre za majhne spremembe.
Ključ dolgoročnega uspeha pri zdravju in telesni pripravljenosti je v napredku, ne pa v popolnosti. Majhne in dosledne spremembe, ki so dejansko vzdržljive na dolgi rok in prilagodljive v našem nepredvidljivem življenju. Na primer, če pojeste skledo solate ob mastni pici ali se po večerji sprehodite le 10 minut, to na prvi pogled morda ni veliko, a sčasoma te male prilagoditve ustvarijo zagon. Ko se ozreš nazaj po mesecih ali letih, opaziš, da so ravno te majhne spremembe pripeljale do velikih sprememb.
Končno sem začela poslušati sebe in svoje nasvete…
Vedela sem, da potrebujem gibanje za dobro počutje, zato sem končno nehala z izgovori in čakanjem na dan, ko bo vse na svojem mestu. In končno resno vzela, kar svetujem vsaki svoji stranki, ki želi spremeniti svoje prehranjevalne navade na bolje. Zato sem pred enim mesecem šla prvič sama (brez Ize) na daljši sprehod. Občutek je bil res dober, zato sem šla še naslednji dan in potem naslednjih nekaj dni. Vsakič, ko sem prišla domov, sem se počutila bolj polno energije kot prej, zato sem naredila še kratko vadbo ali jogo. Zdaj se včasih zbudim prav vzhičena, da lahko grem spet v hrib. Večkrat grem tudi z Izo v nosilki, ki ima že dobrih 9kg. Večkrat potelovadim, medtem ko se ona igra, ali pa kar njo uporabim za utež, ker ji je to vedno zabavno.
Pride tudi dan, ko nimam energije ali želje po gibanju, a sem to popolnoma sprejela. Prepoznam, kdaj je čas za počitek oziroma kdaj lahko energija gre le za dojenčka, in kdaj je čas, da se malo brcnem v rit, tudi ko mi mogoče ni do tega. Razlika je v tem, ali preprosto ni energije in je potreben počitek, ali le malo zmanjka volje. V drugem primeru je dovolj, da grem samo na krajši sprehod ali si samo razgrnem blazino za jogo, vedno vodi to v daljšo vadbo oziroma sprehod, kot sem mislila.
Že po enem mesecu je očitna sprememba v počutju, fizično in psihično, saj gibanje, sploh na svežem zraku, pozitivno vpliva tudi na ostale aspekte življenja. Ker si zdaj znam zbistriti glavo, končno pišem tudi blog, kar sem tako kot vadbo odlašala, ker »ni bil pravi dan za začetek«. Več poudarka dajem tudi na ustrezno prehrano in ne jem tako neurejeno, kot prve mesece po porodu. Izgubila sem nekaj kilogramov. Tako je ena majhna sprememba vodila v večje spremembe na vseh področjih. Samo en daljši sprehod.
Akcija ustvari gibanje…
Čakanje na popolno usklajenost pred začetkom lahko dejansko povzroči frustracijo in dvome vase. Hkrati pa cilj izgleda še bolj nedosegljiv. Namesto da bi iskali popoln začetek, si je bolje prizadevati za nepopolno akcijo. Vsak korak, četudi je majhen, je korak naprej. Šele akcija ustvari gibanje. Karkoli je že tvoj cilj, poskusi danes z majhnim korakom v to smer, čez nekaj mesecev ali let si boš hvaležna/en 😊