So otroci hiperaktivni zaradi sladkorja?
Ste bili kdaj na kakšni otroški rojstnodnevni zabavi, kjer so otroci brezglavo noreli naokoli in se razživeli bolj, kot ste jih vajeni? Verjetno ste se vsi strinjali, da so »nahajpani od cukra«?
Ta razlaga se pojavlja že več generacij. Pa ima sladkor res lahko tak vpliv na razpoloženje otrok?
Zakaj potem otroci na takih dogodkih tako radi »ponorijo«?
Odgovor je verjetno povezan s kombinacijo dejavnikov, ki pa ne vključujejo čudežnega vpliva sladkorja na obnašanje.
Rojstnodnevne zabave so posebne priložnosti, polne vznemirjenja, ljudi, novih izkušenj in veliko pozornosti. Tako okolje je polno stimulacije, z igrami, glasbo, hrano in skupino otrok, ki se med seboj družijo. Ta povečana raven stimulacije lahko naravno vodi v bolj energično obnašanje.
Ko so otroci obdani s prijatelji, je bolj verjetno, da se bodo vključili v živahno igro. Doživljajo mešanico pričakovanja in vznemirjenja. V resnici je zelo preprosto.. otrok je na zabavi in ima dovoljenje, da se sprosti na način, ki morda ni sprejemljiv v običajnem šolskem dnevu ali doma. To okolje pa ga spodbuja k razigranosti, kar lahko izgleda kot “hiperaktivno” obnašanje.
Socialna dinamika in vpliv vrstnikov
Drug dejavnik, ki lahko prispeva k »nahajpanosti« na rojstnodnevnih zabavah, je prisotnost drugih otrok. Otroci so naravno pod vplivom svojih vrstnikov. Ko eden začne tekati okoli in se smejati, se drugi hitro pridružijo. Gre za družbeni pojav, ki vodi do kolektivnega porasta energije. Tudi pritisk vrstnikov, v pozitivnem smislu, lahko spodbuja otroke, da se usklajujejo z navdušenjem in energijo tistih okoli njih, kar povzroči, da skupna energija v prostoru naraste. Energija je nalezljiva in to ni nujno povezano z vsebnostjo sladkorja v prigrizkih na mizi. Verjetno ste tudi sami že opazili podoben pojav ob druženju z večjo skupino ljudi.
Če ni vzrok sladkor, zakaj potem še vedno povezujemo »hiperaktivno obnašanje« otrok s sladkarijami?
Mit o »sugar high-u« in hiperaktivnosti je globoko zakoreninjen. Izhaja verjetno že iz ene starejših raziskav iz 70ih, ko je določen zdravnik ocenjeval otrokovo vedenje po tem, ko je odstranil sladkor iz njegove prehrane in se je vedenje izboljšalo. Od takrat so izvedli že desetine študij, ki ne kažejo te povezave. Ta mit se ohranja že zaradi anekdotičnih izkušenj odraslih, ki se spominjajo, da so bili “nori” od sladkorja kot otroci. Vendar pa lahko obnašanje otrok vplivajo številni dejavniki – okoljski, čustveni, socialni – sladkor pa postane najbolj enostaven krivec. Najbolj preprosto je obtožiti torto, kot pa razmisliti o zapletenem spletu dejavnikov, ki prispevajo k otrokovi živahni energiji.
Študija »Effects of sugar ingestion expectancies on mother-child interactions« (Hoover DW in Milich R, 1994) je pokazala zanimive rezultate. Velika večja verjetnost je, da bodo starši ocenili svoje otroke kot hiperaktivne, če mislijo, da so zaužili sladkor (v tem primeru sladko pijačo). Pijača je bila v resnici sladkana s sladilom in je bila brez sladkorja, a so matere vseeno označile otroke kot bolj hiperaktivne.
Rojstnodnevne zabave so preprosto zabavne!
Naslednjič, ko bodo otroci neustavljivo noreli okoli na kakšni rojstnodnevni zabavi, ne obsojajte le tortic ali sladkarij 😉
Pomembno pa je vseeno omeniti, da prehrana, ki vsebuje veliko sladkorja, negativno vpliva na zdravje otrok. Tortice, rogljički, piškoti, sladoled in podobna živila, pa niso samo vir sladkorja. Ravno tako velik ali celo večji del teh živil predstavlja maščoba. Raziskave kažejo, da je visok vnos »hiper-okusnih«, sladkih in mastnih živil, povezan z večjim tveganjem za debelost, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2 in zobnega kariesa. Zato je zelo pomembno, kako takšna živila že v prvih letih življenja otrokom predstavimo.
Če želite svojemu otroku omogočiti sladkor v zmernih količinah, vam bodo morda naslednji nasveti v pomoč.
Odsvetujem popolno omejevanje vseh sladkih živil iz otrokove prehrane. Ko starši strogo omejijo sladkarije, lahko otroci res zaužijejo manj teh živil na kratki rok, vendar čez čas želja po sladkarijah postane še večja kot prej. Otroci, katerim smo prehrano močno omejevali, pokažejo pretirano zanimanje (»obsedenost«) za ta živila, ko jim jih končno omogočimo.
Kako torej preprečiti, da bi otrok pojedel celo škatlo piškotov po obroku?
Delajte na svojem lastnem odnosu do teh živil. Bodite previdni pri svojih reakcijah. Namesto, da vse sladkarije vidite kot “zle”, jih obravnavajte kot vir energije, ki je za otroka popolnoma sprejemljiv ali potreben v zmernih količinah.
- Nevtralen jezik okoli prehrane. Hrana nima moralne vrednosti, zato se izogibajte besede kot dobra, slaba hrana, brezgrešno, »cheat day«.. Izogibajte se takemu govoru doma – »zaslužila sem si tortico«, ali »danes sem grešila, ker sem pojedla tortico«.
- Otroku predstavite ta živila kot del obroka in ne le kot posebne prigrizke. Tako zmanjšate njihovo pomembnost in privlačnost. Z vključitvijo živil, kot so piškoti, bonboni in podobna živila, v obrok, se otrok nauči, da so lahko del uravnotežene prehrane in ni na njih prav nič posebnega. Raziskave kažejo, da otroci dejansko pojedo manj sladkarij, ko jih ponudimo med obrokom, kot pa če jih ponudimo po obroku.
- Izogibajte se nagrajevanju s hrano (»ko poješ juho, lahko dobiš sladoled«, »če boš priden, dobiš piškot«). Otrok dobi občutek, da je juha nekaj kar MORA jesti (ne nekaj kar želi), sladkarije pa so nagrada (nekaj pozitivnega). Ta taktika mogoče deluje v tistem trenutku, na daljši rok pa dosežete ravno obratno – še večji odpor to tega, kar MORA jesti in še večja želja do živila, ki ga tretiramo kot nagrado..
To je le nekaj načinov, kako lahko spodbujate zdrav odnos do hrane pri otroku, in s tem postavite dober in zdrav temelj za odraslo dobo. Več o spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad pri otrocih pa v kakšnem drugem prispevku.
Viri
Hoover DW, Milich R. Effects of sugar ingestion expectancies on mother-child interactions. J Abnorm Child Psychol. 1994 Aug;22(4):501-15.
Del-Ponte B, Anselmi L, Assunção MCF, Tovo-Rodrigues L, Munhoz TN, Matijasevich A, Rohde LA, Santos IS. Sugar consumption and attention-deficit/hyperactivity disorder (ADHD): A birth cohort study. J Affect Disord. 2019 Jan 15;243:290-296.
Wolraich ML, Wilson DB, White JW. The Effect of Sugar on Behavior or Cognition in Children: A Meta-analysis. JAMA. 1995;274(20):1617–1621.